Fekalno inkontinenco (v nadaljevanju FI) zaznamujejo nekontrolirane epizode nehotenega odvajanja trdnega ali tekočega blata in/ali vetrov v družbeno nesprejemljivih okoliščinah.
Težave s FI ima kar 2-7% odraslega prebivalstva. Več kot tretjina teh bolnikov se srečuje z zmerno do hudo inkontinenco blata. Polovica teh bolnikov poroča, da imajo težave velik vpliv na kakovost življenja. Pogosto je pridružena tudi urinska inkontinenca. Z veliko verjetnostjo bi lahko ocenili, da se v Sloveniji okoli 100.000 ljudi sooča z blažjo ali težjo obliko FI. Po ocenah kar 85% ljudi s FI ne poišče strokovne pomoči zaradi občutka stiske, sramu, strahu in ponižanja, ter slabe samopodobe. Posameznik z izgubo dostojanstva doživlja pomembno zmanjšano kakovost življenja, saj ga FI ovira v prav vsakem vidiku življenja.
FI je simptom, ki je lahko posledica nevrološke okvare, strukturne ali funkcionalne nepravilnosti, psihološke motnje, pogosto pa vzroka ni mogoče opredeliti. Kontinenco vzdržujemo z usklajenim delovanjem anatomsko in fiziološko nespremenjenih mišic medeničnega dna, katerega oživčenje in prekrvavitev nista prizadeta, ob primernem delovanju rezervoarja (danka in del debelega črevesa) ter mišice zapiralke zadnjika. Ob poškodbi, bolezni ali neoptimalnem delovanju katerekoli (ali več) zgoraj naštetih enot, lahko pride do uhajanja. Pogosto, predvsem pri mlajših bolnikih, opažamo da prizadetost posameznih entitet dobro kompenzirajo. To potrjuje kompleksnost kontinence in s tem posledično tudi oskrbe. Prva izbira zdravljenja uhajanja blata, ne glede na razlog, je namreč vedno konzervativna in je uspešna v več kot pol primerih. Redkeje je potrebno kirurško zdravljenje.
V grobem FI razdelimo na tri stopnje: nesposobnost zadrževanja plinov, nesposobnost zadrževanja tekočega blata in nesposobnost zadrževanja formiranega blata. Druga razdelitev jo deli na urgentno FI (nezmožnost zadrževanja) in pasivno (nezavedno uhajanje) FI. Posebej velja omeniti prelivno FI, ki se pojavlja pri kroničnem zaprtju v starejši populaciji. Zasušeno blato je običajno ujeto v danki, tekoče blato pa se preliva mimo tega in uhaja. Drugo je nevrogena FI, ki jo opažamo pri nekaterih nevroloških obolenjih (multipla skleroza, mišična distrofija, spina bifida) in je pogosto kombinirana z motnjami odvajanja ali zaprtjem. Kadar vzrok FI ni znan uporabimo izraz idiopatska FI.
Najpogostejši razlog za FI je poškodba mišice zapiralke zadnjika, ki lahko nastane ob porodu, ob operativnih posegih in travmatskih poškodbah. Pri mnogorodnicah in pri asistiranih porodih je teh poškodb še več. FI je opisovana po operacijah hemoroidov, fistul, dilatacijah in drugih operacijah danke in zadnjika.
Zdravljenje fekalne inkontinence. Multimodalno, več nivojsko, konzervativno zdravljenje je prva izbira in zahteva veliko vloženega truda in časa s strani bolnika in zdravstvenega osebja, ki ga vodi. Potrebne so korenite spremembe v načinu življenja (prehrana, gibanje, način odvajanja). S konzervativnim zdravljenjem želimo doseči boljšo kontrolo mišic medeničnega dna, mišice zapiralke, občutek polnosti danke, zaznavo refleksov za izpraznjenje, primerno konzistenco blata (hrana, tekočine, farmakološka sredstva), način izpraznjenja in skrb za kožo ob zadnjiku. Običajno je potrebno več posvetov pri lečečem zdravniku, pomembna je tudi podpora svojcev. A brez motiviranosti bolnika ne bomo uspešni. Pogosto gre za kronično stanje s FI, dolgotrajni bolniški stalež, pridruženo depresijo, kar nekateri bolniki prevzamejo kot način življenja, in motivacija za radikalne spremembe predstavlja resen problem. Tudi s tega stališča je pomembna zgodnja prepoznava FI in čimprejšnje ukrepanje.
Pri delu sodelujočih bolnikov, kjer s konzervativnimi ukrepi nismo ali nismo dovolj uspešni se odločimo za kirurško zdravljenje. Izbira kirurškega zdravljenja je odvisna od simptomatike in anatomskih razmer, ter sodelovanja bolnika. V zadnjih 20 letih je v evropskem prostoru standard zdravljenja sakralna nevromodulacija. Pri tem zdravljenju gre za vstavitev tanke elektrode čez kožo ob križnici. Nevromodulator preko elektrode pošilja šibke električne impulze ob križnem pletežu in s tem optimizira delovanje organov medeničnega dna. S kratkim operativnim posegom v splošni anesteziji vstavimo nevromodulator v velikosti kovanca za dva evra v maščevje zgornjega dela zadnjice. Nevromodulator deluje neprekinjeno več let, bolnik samega delovanja ne zazna oziroma čuti. Zdravnik na rednih pregledih preverja učinkovitost nevromodulatorja in jo po potrebi prilagodi. Metoda je uspešna pri cca. 75% bolnikov in jim omogoča ponovno zaživeti polno življenje ali pa vsaj življenje s pomembno manj težav.
V UKC Ljubljana na oddelku za abdominalno kirurgijo sta bili v okviru terciarnega projekta prvi v Sloveniji v letu 2018 uspešno operirani bolnici stari 38 in 40 let. Teh stroškov zdravljenja v Sloveniji ZZZS žal še vedno ne krije, zato se bolnike napoti na zdravljenje v tujino. Dolgo pričakovana uvrstitev sakralne nevromodulacije v splošni dogovor bo omogočila zdravljenje fekalne inkontinence še ostalim bolnikom. S tem se jim bo izboljšala kvaliteta življenja, stroški v zvezi z bolniškimi staleži in pripomočki za inkontinenco pa se bodo pomembno zmanjšali.
Urška Kogovšek, dr.med., specialistka splošne kirurgije, specialistka koloproktologije, F.E.B.S
Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo, UKC Ljubljana