Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje opolnomočenje kot krepitev nadzora nad odločitvami in aktivnostmi povezanimi z zdravjem na ravni posameznika in družbe. Pri tem so ključna štiri področja: 1) bolniki naj razumejo svojo vlogo; 2) imajo potrebno znanje za sodelovanje z njihovim izvajalcem zdravstvenega varstva; 3) vključujejo svoje sposobnosti; 4) okolje jih spodbuja.
Na podlagi naštetih področij je opolnomočenje mogoče opredeliti kot proces, v katerem se bolniki zavedajo svoje vloge, z znanjem, sposobnostmi in v sodelovanju z izvajalci zdravstvenega varstva uresničujejo aktivnosti v okolju, ki upošteva lokalne in kulturne razlike in jih spodbuja k sodelovanju.
WHO. Patient empowerment and health care https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK144022/
Opolnomočenje pomeni, da bolniki kot enakopravni člani zdravstvenega tima presojajo svojo bolezen kot njeni strokovnjaki in poznajo zdravstvene in vodstvene možnosti. Za zdravje preventivno skrbijo z načinom življenja, ki predstavlja sodelovanje in zadovoljstvo. Ključna področja opolnomočenja so znanje, zdrave navade in odgovornost. Zdravstveniki naj vedo, kaj je za bolnike pomembno, jih zdravstveno informirajo s pomočjo informacijske tehnologije, določajo standarde za obravnavo bolezni in spodbujajo raziskave, ki krepijo pozitivne vplive zdravstvenega varstva.
Veliko ljudi ima težave s kontinenco, vendar o tem običajno ne govorijo, kar predstavlja oviro pri opolnomočenju posameznikov ali skupin, saj priznanje o inkontinenci ni opolnomočenje. Zato ni dovolj odpravljati z inkontinenco povezane tabuje, ampak vedeti kdaj se težave pojavijo, kako prikriti izločke in z motnjami kontinence živeti z ostalimi. Tovrstne vrstniške izkušnje so bolj pomembne kot razprave o tabuju.
European Patients’ Forum (EPF) o opolnomočenju (OPM)
OPM: podpirati razvoj in uvajanje politik, strategij in zdravstvenih storitev, ki omogočajo bolnikom, da soodločajo pri obravnavi in vodenju njihovih bolezni ter se zavedajo svojih pravic in odgovornosti.
Individualno: multidimenzionalni proces, ki ljudem omogoča nadzirati življenje in krepi sposobnosti odločati o zadevah, ki se njim samim zdijo pomembne.
Kolektivno: proces s pomočjo katerega posamezniki in skupnosti izražajo svoje potrebe, zadrege, oblikujejo strateška vključevanja in odločanja in podvzemajo politične, socialne in kulturne aktivnosti za njihovo uresničevanje.
Spodbujati usklajeno razumevanje OPM, ki je proces, se preverja in dopolnjuje
Okolje se ne ukvarja s konkretno boleznijo, ampak v sodelovanju z zdravstvom in bolniki ustvarja pogoje za uresničevanje OPM
Izzivi kroničnih bolezni (KB) naraščajo, sredstev in kadrov ni dovolj za vse potrebe. Gneča za storitve, čakalne dobe.
Bolnike se obravnava s stališča sistema, od zgoraj dol, ne s stališča njihovih potreb, od spodaj navzgor. Bolniki se zato poleg bolezni borijo še s sistemom.
Pri KB potreben premik od bolezni k bolniku in družini, k lokalni skupnosti in zdravstvu kot izvajalcu zdravstvene podpore.
Bolnik kot enakopraven in upoštevan partner.
Opolnomočen bolnik ima cilje, pozna tveganja in koristi, razume svoje zdravstveno stanje in različne načine zdravljenja, je sposoben izbrati zanj najbolj sprejemljivo možnost in z zdravnikom soodloča o zdravljenju.