Ena od posledic podaljševanja pričakovane življenjske dobe je naraščajoče obolevanje za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi (KNB) med starejšimi. S starostjo povezane fiziološke spremembe so po naravi kronična stanja, običajno jih nastopi več hkrati in se zato njihovi negativni učinki na zdravje starejših bolnikov seštevajo.  Po teoriji sistemov je vsota več kot seštevek njenih delov, zato polimorbidnost predstavlja višjo stopnjo morbidnosti s poudarjenim individualnim značajem in potrebo po celostnem zdravljenju in oskrbi.

Razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni poteka postopno, nanj vplivajo različni dejavniki tveganja. Med njimi so glavni vzroki povišan krvni tlak, povišana raven lipoproteinov in sladkorja v krvi, kajenje, škodljivo uživanje alkohola, nezdrava prehrana, povečan indeks telesne mase (ITM) in pomanjkanje fizične aktivnosti.  Glede na intenzivnost in dinamiko vsak od naštetih dejavnikov tveganja bolj ali manj negativno vpliva na zdravje. Odnos bolnikov do dejavnikov tveganja predstavlja pomemben ključ do izida KNB. Glede na specifično, dolgoročno in polimorbidno naravo KNB je aktivna vloga bolnika osnova vsakršne integrirane oskrbe.

Zdravniki običajno zdravijo večkratne KNB po posameznih delih, kar lahko privede do neusklajenega zdravljenja, medsebojnega učinkovanja zdravil, manj uspešnega izida zdravljenja, nepotrebnih hospitalizacij, nižje kakovosti življenja bolnikov in prezgodnje smrti. Položaj bolnikov pri takem pristopu je v glavnem pasiven, kar pa v integrirani oskrbi ne bi smelo biti pravilo. Za takšen način obravnave obstaja več razlogov.  Naravo KNB razumemo danes bolje kot kdajkoli prej. Učinkovita zdravila, podprta z zdravim načinom življenja, lahko bistveno zmanjšajo njihovo težo in dvignejo kakovost življenja bolnikov. Zainteresirani bolniki poznajo svojo bolezen in v zvezi z njo nabirajo koristne informacije in vsakodnevne izkušnje, kar predstavlja prezrt javno zdravstveni potencial. Glede na naraščajočo prevalenco KNB narašča pomanjkanje strokovnih kapacitet. Takšno stanje vodi k posledičnem zmanjševanju pravic bolnikov in višanju ravni neenakosti v  zdravju med njimi. Vse to skupaj spreminja položaj in odnos med zdravniki in bolniki. Bolnikom s KNB bi morali dati večjo vlogo, njihova odgovornost za zdravje bi morala biti bolj osebna in odnos med zdravnikom in bolnikom bolj enakopraven in partnerski.

Razumevanje vplivov različnih dejavnikov tveganja na zdravje spada k splošni javno zdravstveni pismenosti in kulturi. Nepoučen posameznik si težko zapomni vse naštete vplive in še težje sledi njihovi dinamiki, dokler si jih predstavlja kot nepovezane dele.  Ko vse te dejavnike združimo in predstavimo v celoviti, pregledni obliki, je mogoče kadarkoli narediti posnetek trenutnega zdravstvenega stanja bolnika in slediti njegovi dinamiki. S tem ciljem smo zasnovali program dvigovanja zdravstvebe pismenosti za aktivno in zdravo življenje, ki podpira pristop k integrirani oskrbi KNB in ga je mogoče uporabiti v vseh okoljih.

Bolniki s KNB lahko z celovito nadzorujejo svoje zdravstveno stanje in se zavedajo vloge, vpliva in vzajemnega delovanja dejavnikov tveganja.  To jih vzpodbuja, da spremenijo slabe navade in zavzamejo aktiven odnos do bolezni ter spoznajo tudi vzajemno delovanje faktorjev tveganja. Bolj zdrave življenjske navade bolnikov lahko močno podprejo zdravljenje KNB, zaradi česar se lahko zmanjša potreba po predpisovanju zdravil in poveča kakovost življenja bolnikov.  Model vzpodbuja nove iniciative, programe in standard v programih integrirane oskrbe. Z njegovo pomočjo lahko starejši bolniki s KNB spremenijo slabe življenjske navade in živijo bolj zdravo, aktivno življenje. Prednosti tovrstnega celovitega pristopa so:

  • Večja zdravstvena pismenost
  • Opolnomočenje bolnikov
  • Boljše sodelovanje med zdravnikom in bolnikom
  • Spodbujanje bolj zdravega načina življenja
  • Boljša kakovost življenja

Inštitut Emonicum, zavod za aktivno in zdravo življenje, Ljubljana, Slovenia