Inkontinenca je kot sindrom z različno etiologijo in pojavnostjo stalna socialna in zdravstvena nadloga človeštva, ki jo je mogoče obravnavati simptomatsko ali celostno. Simptomatska obravnava je predvsem usmerjena v preprečevanje nehotenega uhajanja urina ali/in blata z utrjevanjem mišic medeničnega dna, predpisovanjem zdravil oziroma plenic in predlog, ki, če so pravilno izbrane, prizadetim omogočajo vzdrževanje socialnih in tudi poklicnih aktivnosti. Na teh ukrepih se večina simptomatskih obravnav tudi zaključi. Redkeje pa se inkontinenco obravnava kot komorbidnost z boleznimi ali stanji, pri katerih se pojavlja pogosteje od povprečja. Omenimo naj sladkorno bolezen, debelost, demenco, urološke bolezni, KOPB, stanja po kapi in Parkinsonovo bolezen. Obravnava komorbidnosti, tudi polimorbidnosti, ki jo bolniki doživljajo kot enovito zdravstveno težavo, zahteva po sodobnem zdravstvenem pojmovanju tako terapevtski kot javno-zdravstveni pristop, ki se kaže v opolnomočenem sodelovanju zdravstveno osveščenega bolnika z upoštevanjem specifičnega vpliva okolja, v katerem živi. Zaradi stigme, ki bolnikom z inkontinenco predstavlja veliko vsakodnevno socialno težavo in je simptomatski način obravnave ne odpravlja, je celovit pristop k komorbidnostni obravnavi sociološko bolj primeren, saj jo povezuje z boleznimi, ki jih ne obremenjuje stigma, obenem pa z razumevanjem polimorbidnosti kot enovitega zdravstvenega problema, na katerega vpliva tudi lokalno okolje, odpira možnosti javno-zdravstvenega izobraževanja tako bolnikov kot skupnosti, v katerih živijo.
Program ZDRAVOSOŽITJE izpostavlja pogosto, a malokrat omenjano komorbidnost inkontinence s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2) in vanjo vključuje še diagnozo ter obravnavo lokalne skupnosti z namenom, da tako bolnike kot skupnost z deležniki vred zdravstveno-pismeno osvesti za načrtovanje in izvajanje aktivnega in zdravega načina življenja s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi.
Čeprav se inkontinenca pogosto pojavlja pri bolnikih s SB2, se kot komorbidnost v slovenskem zdravstvu redko omenja, še manj raziskuje. Ocenjujemo, da je to povezano s stigmo, ki inkontinenco spremlja v vseh okoljih. S programom bomo komorbidnost inkontinence in SB2 proučili v dveh odmaknjenih lokalnih skupnostih, ki sta tudi projektna partnerja in nekaterih drugih izbranih lokalnih okoljih, ker je tam populacija starejša od povprečja, zaradi česar lahko pričakujemo, da bo v njih prevalenca obeh zdravstvenih težav višja. V odmaknjenih okoljih je možnost uveljavljanja pravice do zdravja starejšim in osamljenim prebivalcem zmanjšana, s programom pa bomo z zdravstvenim opolnomočenjem bolnikov in lokalne skupnosti te razlike zmanjšali. Zaradi razmeroma majhnega števila prebivalstva v teh predelih je potek programa bolj neposreden in pregleden, izvedeni pristopi, prakse in rešitve pa bodo uporabne tudi v drugih okoljih.
S še vedno naraščajočo dolgoživostjo se vsako leto povečuje incidenca tako inkontinence kot SB2, zato bodo tovrstni programi še naprej potrebni. Med vsemi kontinenti se Evropa stara najhitreje, v Evropi pa Slovenija sodi med še posebej hitro starajoče se nacionalne skupnosti. Odmaknjene ruralne skupnosti pa v vseh evropskih državah predstavljajo poseben javno-zdravstveni izziv. Zaradi tega bodo izsledki projekta uporabni tako na evropskem kot nacionalnem nivoju.
Med neposrednimi dodanimi vrednostmi programa se bodo bolniki, njihovi svojci in lokalne skupnosti ob višji stopnji zdravstvene pismenosti zavedali možnosti aktivnega in zdravega sožitja z več boleznimi hkrati in odgovornosti za lastno zdravje. Z obravnavo inkontinence v povezavi s SB2 se bo zmanjšala njena stigma in olajšal socialni pristop k njeni bolj odprti obravnavi. Ob sodelovanju družinske medicine in s preizkušanjem smernic za obravnavo inkontinence, ki jih je pripravil inštitut Emonicum v sodelovanju s Katedro za družinsko medicino, bomo izboljšali kakovost obravnave inkontinence na primarni ravni, sodelovanje priznanih zdravstvenih strokovnjakov pa bo v skupnosti in med bolniki krepilo pomen in veljavo programskih aktivnosti. Z izmenjavo izkušenj v projekt vključenih lokalnih skupnosti se bo sklepalo njihovo partnerstvo.
Program sofinancira
